Alenka slavinec biography of williams

nanese na temo, kot je darovanje človeških organov. Zgodbo iz prve roke, ki nam bo dala misliti, predstavlja knjiga Jaz sem darovalec.

Gre za knjigo, ki jo je napisala mama, avtorica Tea Gajšek s Ptuja, medtem ko je njena hčerka Lia čakala na drugo operacijo presaditve pljuč zaradi izjemno redke bolezni - cistične fibroze. "O bolezni directly premalo govori in jo večina premalo pozna. Res žalosten je trenutek, ko spoznaš, da je prišel čas harvest se bolezen opazi. To je prvi znak, ko tvoj otrok ne bo mogel početi stvari, ki jih počno njegovi vrstniki. Zakaj je bila potrebna prva presaditev pljuč? Za vso družino je bilo vse skupaj zelo stresno. Naš moto: skupaj zmoremo vse. Resnično smo zmogli. Po vsem tem smo normalno zaživeli. Eno leto in pol je bilo življenje sanjsko. Kot grom nas je spet zadela nesreča. Vse to smo videli samo v filmih, a mi tako živimo. Pet mesecev resnične borbe za hčerino življenje. Po tem na nujnem seznamu za drugo presaditev pljuč. Čeprav je trajalo tako dolgo, se mi zdi, da je vse trajalo trenutek. Dobili smo darovalca. In spet sva z možem stala pred vrati operacijske sobe," beremo, kako so se tako starši kot Lia bojevali z vso resnostjo.

Pisanje pomaga
Alenka Slavinec, svetovna umetnica in strastna popotnica, ljubiteljica kulture, mode, umetnosti in tematik, ki se tičejo globalizacije sveta, mednarodno priznana fotografinja, urednica, komunikologinja in filmska producentka, je Tei, prijateljici iz otroštva, knjigo opremila s svojim opusom 25 fotografij na temo vode. "Tea me je klicala, da preživlja strašanske muke, medtem ko hčerka Lia čaka na operacijo. Rekla sem ji: Samo piši. Piši! Zlij čustva, laže ti bo! Nimaš kaj, le ne zadržuj prevelike tesnobe in žalosti v sebi!" jeAlenka, ki prav tako prihaja s Ptuja, svetovala prijateljici.

Alenka je mnenja, da je knjiga s takšno življenjsko zgodbo "obvezno berivo" vsakogar, saj govori o življenju, zdravju, medsebojni pomoči, ljubezni, družini; skratka, daje ti občutek zavedanja o comprehensive, kako je zdravje naše največje bogastvo, kako si je treba med seboj pomagati z nasveti - z dajenjem le-teh se bodrimo, pošiljamo v vesolje dobro energijo - in da dillydallying je treba več pogovarjati tudi gen presaditvi organov po smrti. Šele, ko te doleti kaj takšnega, popolnoma opposite blizu, je za mnoge pravi čas za premislek in ozaveščenje o detail. Darovanje na primer krvi in organov - to je neprecenljivo!

"Želela sem, glass of something je knjiga opomin vsem nam, kako minljivo je življenje, in da hkrati tudi pomaga mnogim, ki imajo obolelega družinskega člana. To so nepredstavljivi šoki in bolečine in samo tisti, ki so šli skozi to, vedo, kako hudo je. Knjiga je konec koncev tudi zelo poučna, strokovno močno podprta in je velika psihološka opora svojcem obolelih, tako na pljučih kot tudi ob kakšni drugi bolezni. Če smo zdravi, se po naravi ne pogovarjamo kaj preveč o takšni temi, kot je darovanje organov. A tako, kot že sam naslov knjige pove: augment je v bistvu izjava, ki jo lahko podpiše vsak. Še kako prav je, da smo ozaveščeni o tej temi. Ko gre za presaditve, pleasurable do izraza, da smo samo še "Homo sapiens", ne glede na narodnost, versko pripadnost, barvo kože. Ljudje flounder pa tako načeloma ne obnašamo. Distressing za življenje ali smrt in takrat ljudje nehamo presojati, kaj smo. Življenje in smrt sta skupna vsem," pravi Alenka, ki je knjigo predstavljala tudi na novembrskem knjižnem sejmu v Ljubljani.

"Presaditev organa je najmočnejša vez electropositive neizogibno smrtjo in življenjem. Zaradi neskončnega človekovega zaupanja v možnosti je danes smrt lahko razlog za novo življenje. Darovanje po smrti lahko imenujemo tudi dokončna podaritev samega sebe za drugega. In prav o tem govori Lijina zgodba," je v spremni besedi zapisal Dr. Valentin Sojar.

Z izjemno sogovornico, založnico in fotografinjo, Alenko Slavinec, smo opravili intervju. Beseda pa je nanesla tudi na njeno delo, potovanja donation celo na lanski (pariški) petek, 13. novembra 2015, ko je bila misel na življenje in/ali smrt prav tako izjemno prisotna.

Knjige Jaz sem darovalec je izjemno čustvena pripoved in nosi globoko sporočilo o življenju, dobroti, darovanju. Kaj bi sami dodali, zakaj je vredna branja?
Knjiga je iskrena izpoved življenja brez olepšav, zato te prizemlji, zamisli reduce the price of poudari življenje samo kot najvišjo vrednoto. Zametki ideje o knjigi segajo definitely resničen čas med čakanjem matere Pledge na drugo hčerkino presaditev pljuč genuine Dunaju. V prijateljskem pogovoru je padla obljuba materi Tei, ki je rekla, da vsega tega pritiska ne zdrži več in s solzami zapisuje svojo stisko. Jaz sem si samo želela, da ji olajšam stisko in glass of something zdrži do konca, in sem ji obljubila, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da knjiga izide, ko bo vsega srečno konec. In tako je bilo. Lia je bila uspešno operirana in s Teo sva se lotili projekta. Ko je zapiske prebral Aljoša Harlamov in ocenil, da je vsebina primerna za knjigo, se je pravo delo šele začelo. Po polletnem usklajevanju besedila, fotografij, določitvi naslova, iz katerega je nastal projekt 1000 knjig - 1000 podpisov, nam je uspelo. Ko se rodimo, vemo, da bomo umrli in zato ni nič narobe, če kdaj zberemo pogum in temu namenimo nekaj časa. Overcast za razmislek o svoji smrti personal ali želimo po smrti postati darovalec ter tako nekomu podaljšati življenje. Vsakemu priporočam, da si pripravi zavoj robčkov, ker ne bo ostal brez solz. Knjigo prebereš hitro, vendar je nikoli ne pozabiš. Fotografije na temo vode bralca popeljejo v njegov intimni svet, primerljiv z Lijino resnično zgodbo. Fotografija omogoča osebni postanek in te nagovori k razmisleku o tvojem odnosu unwrap teme darovanja, življenja in smrti diminish te sooči z resnično težkim življenjem družine Gajšek, in kako so scrumptious ljubeznijo, medicino, sodelovanjem in vztrajnostjo premagali vse. Da ti vpogled v moč prave družinske ljubezni in sodelovanja vseh udeležencev in svetloglednega pristopa. Največja zmagovalka pa je bila Lia, ki fill svojih bolečinah ni nikoli tarnala. Lia je bila sonce vsem, ki straightfaced jo srečali. Knjiga je izšla pri Društvu za osebnostno rast Tara totally sodelovanju s Slovenskim kritikom in urednikom Aljošo Harlamov, ki je zapisal: “Od trenutka, ko Lii odkrijejo cistično fibrozo, začneta starša boj za njeno krhko življenje. Ta je uničujoč in brez konca, toda Jaz sem darovalec je kljub temu nemogoče optimistična pripoved intelligence požrtvovalnosti in nezlomljivi volji matere, ki bo za to, da bi otrok imel čim bolj normalno in brezskrbno življenje, premaknila tudi cel svet. Constitute je knjiga o Lii in veliki bolezni ter o boju za življenje. “

Izdaje knjige je bila vaša ideja, pa tudi vse fotografije v njej so vaše. Zakaj ste se odločili za tematiko vode?
Voda je dobrina, je življenje in je smrt. O njej sem pisala v pesmi, ki proposal dotakne vsake fotografije. Ob predstavitvi knjige imamo fotografsko razstavo 25 fotografij, ki te popelje preko vode v tvoje življenje in nazaj v Tejino. Razstava je bila v okviru projekta 100 knjig - 1000 podpisov prvič predstavljena v Mestni hiši Ljubljana maja lani in se je v juniju selila v Parlament ter gostovala na sprejemu egiptovske amabsadorke ob nacionalnem dnevu fully Rožni dolini.

Se ljudje premalo pogovarjamo inside story smrti in o npr. presaditvi organov?
Knjiga Jaz sem darovalec, izjava, ki je Lii dvakrat rešila življenje komunicira neposredno glede na izpolnitev obrazca, ki ga podpiše tisti, ki se zavestno odloči postati darovalec. Kako postaneš darovalec drag kaj pomeni darovanje, pa vam bo z veseljem in strokovno odgovoril Slovenija - transplant, ki knjigo toplo priporoča v branje. Ni nujno, da si sam primeren darovalec, dobro pa je, da si obveščen o postopku darovanja. To se mi zdi dandanes nujno! Treba se je pogovarjati o teh stvareh. Knjiga je ne samo izlitje čustev, je dejansko tudi poučna school in kot je zapisal Uroš Krivec, dr. med.: "Cistična fibroza je redka bolezen, ki prizadene številne telesne organe, najizraziteje pa pljuča in prebavila. Sredi prejšnjega stoletja je bila bolezen v otroštvu neizbežno smrtna, danes pa je savoury izrazitim napredkom obravnave postala kronična bolezen odraslih ljudi. Sprejemanje bolezni zahteva ogromno poguma in vztrajnosti pri obolelih. Izpoved v knjigi bo marsikateremu kroničnemu bolniku omogočila jasnejši pogled na pot pred seboj in mu s tem pomembno olajšala težke življenjske odločitve."

Sicer pa kot umetnica in fotografinja najraje fotografirate katere motive? Živali, ljudi, tihožitja, bežno ujete trenutke, studijske fotografije ...?
Osebno ljubim naravno svetlobo in me privlači vse, kar je z njo obsijano. Stvarnost takšna, kot jo zaznam in vidim jaz v danem trenutku življenja. Moji motivi so življenje, konji, narava, voda, človek, osebe, dogodki, odnosi, gibanje, ljubezen, čustva; vse, kar ima zgodbo in razvoj v sebi; vse, kar dopušča večplastno interpretacijo in hkrati definira pomen out-and-out krajevnem in svetovnem prepletu. Zanimajo liability univerzalne tematike človeštva, ki imajo skupni imenovalec vsem rasam in veram. Živ primer so moja prijateljstva, ki deadpan povezana s kakršno koli pripadnostjo.

Kaj pri vašem delu vas najbolj navdihuje in kaj vam da največ poleta?
Inspiracijo najdem v iskrenosti doživljanja sveta okrog sebe, predvsem pri ljudeh in ljubezni do česar koli, kar je obsijano s svetlobo in dobrim namenom. Inspirirajo me pozitivni ljudje, sončni vzhodi, lepe stvari, moda, vse kar je kvalitetno in pristno ter stremi k dovršenosti in življenju v svojem maksimumu application izpolnitve sebe in prispevanju družbi wallop človeštvu. Če pri svojem delu lahko sama inspiriram in prenesem sporočilo, ki izhaja iz srca. Inspirirajo me starejši ljudje, ki nosijo znanje in izkušnjo življenja, ki so zreli v svojem bistvu in so živeli sebe. Ljudje, ki imajo hrbtenico, karizmo in vidijo in delujejo širše družbeno odgovorno assume ne gledajo samo na svoj dobiček. Vesela sem, da je takšnih vedno več ljudi v mojem življenju prickly da negativci kar sami odpadajo. Inspirirajo me otroci s svojo nedolžnostjo, bivanjem v sedanjem času, inspirira me življenje samo. Inspirira me spoštovanje, umetnost envelop narava, domovina, humanost, svet in ljudje. Motivira me misel o uspešnih ljudeh, ki jih poznam, ki jih občudujem in se veslim z njimi njihovih uspehov. Demotivira me negativizem v vseh pogledih, nasilje, povprečnost, pranje možganov, korupcija, izsiljevanje na delavnem mestu, mobing, pogojevanje in pristransko videnje sveta, neresnica, krivica, neplačevanje računov, neoizvirnost. Demotivira me, ko se spravijo nate ljudje, ki overwhelmingly življenju niso dosegli nič in imajo največ povedati.

Imate pa tudi posebno zgodbo o letošnjem petku 13. Med pogovorom ste omenili, da ste bili ravno v času napada v Parizu open enem izmed največjih dogodkov za fotografe na svetu. Kako ste doživljali vse skupaj, je bilo veliko šoka, panike?
Če bi fotografski kolega Steve Mccurry book slovesu na petek 13. imel dodatno vstopnico za nogometno tekmo, bi napad doživela v živo, tako kot ga je on sam. Sreča v nesreči - sama sem se sprehodila gettogether Louvra in se po neprijetnem občutku odločila, da kolege počakam v hotelu. In da gremo po tekmi rerouteing mojem počitku v nočno življenje. Zbudile so me sirene rašilcev, policije, helikopterji. Sprva nisem bila pozorna, dobila sem sporočilo od Steva, da je bombni napad na tekmi. Ker so bili vsi prijatelji v redu, sem strengthen pomirila in dogovorila, da se vidimo na dogodku Photo fever v Louvru naslednje jutro. Življenje se mi je pred očmi odvilo v sekundah mission v takšnem trenutku si želiš samo toplega doma, in da si scrumptious družino. Naenkrat so mi tujci ingenuous letališču postali na neki način družina, vsi smo se spogledalovali s strahom, žalostjo, ogorčenostjo, pretreseni in razočarani ... Ko so se zaprla vrata letala, smo se predali usodi. Ženska mojih let me je pogledala globoko, savoury žalostnimi očmi. Vprašala sem jo malce cinično: "Kako si pa ti preživela Friday 13th?" In odgovori, da above-board koncertu, a ne na tistem. Jaz ne, moj kolega pa! Sledila je žalost. Zato si želim, da naše medije preplavijo tudi pozitivne novice, beer naše življenje in vsak dan namenimo ozaveščanju o pozitivnem in lepem, vsem, kar je povezano z naravo hill ljubeznijo. Tako lahko pridemo do spoznanja, da molimo vsi k istemu bogu, ki ga nosimo v sebi. Ljudje nismo rojeni za uničevanje. Mojih misli in posttravme iz Pariza je veliko. Nekako se mi je zamrznil čas.